Nič kaj prijetne stvari se dogajajo zadnje čase. V Omišu so na večer nekega lepega dne konec julija tulile zavijajoče sirene in nihče ni vedel, kaj se dogaja. Nekdo je celo pomislil, da bodo Rusi bombardirali ravno odprti Pipenbaherjev most, ki povezuje Pelješac z ostalo Hrvaško, ker je ozemlje naše južne sosede zaradi Neuma na jugu Dalmacije pač »zacvikano«, pardon, »precvikano«.
No, in so potem ugotovili, da se je verjetno, kot bi se strokovno izrazil naš obrambni minister, kakšen drat zacvikal kar v alarmnem sistemu v Omišu, kar pomeni, da prebivalcem in turistom ni grozila nobena neposredna nevarnost. Razen če je kakšen s posebnim daljnogledom opazil oddaljeni helikopter s Tanjo Fajon. Potem verjamem, da ga je popadla panika in je raje sprožil alarm, ker se ni vedelo, ali bo Tanja s Krasa prifrčala tudi v Dalmacijo in si ogledovala pogorišča tudi na tem območju. Ker ona pa res nima tu kaj iskati. Če bi bil na helikopterju Marjan Š., bi bilo še razumljivo, ker mu je pač crknil štarter, zaradi česar mu je puško odneslo iz rok v kdo ve katero koruzno polje.
Sicer pa, osebno ne verjamem, da bi šli Rusi napast Pipenbaherjev most, ki v marsičem presega obstoječe mostove, ki povezujejo otoke s celino. No, tistemu, ki povezuje otok Krk, sicer priljubljeno destinacijo našega pernatega premierja, s celino, so nekdaj rekli »Titov most«, potem imate Paški most, pa še kakšen zanimiv viadukt, denimo pri Maslenici, pa pri Šibeniku… Namreč, najnovejši Pipenbaherjev izdelek so gradili Kitajci, povrh vsega ga po dolžini lahko premaga le še kakšen Golden Gate, vsi ostali, od Sydneya do Brooklyna, se lahko skrijejo pred njim. Več o tem bi lahko povedal tudi Marjan Podobnik, nekdaj znan mostograditelj, ki pa mu gradbeništvo ni šlo preveč od rok, vsaj v politiki ne, saj so nasprotniki na mostove vedno nastavljali mine in tako sproti rušili njegove dobre namene.
Upam seveda, da bo veliki most, po katerem se pelje (gospod) Schatz (Prilazkovi, pardon, Odlazkovi mediji ga menda zelo dobro poznajo in sedaj bentijo, ker ga ni več blizu), zdržal vse klimatske spremembe, z globalnim segrevanjem vred. Prav to naj bi povzročilo obsežne požare na Krasu, pa tudi tiste na Savudrijskem polotoku iz leta 1987, ko je tudi morje nesramno cvetelo in je bila gladina vode prekrita s tisto ogabno sluzjo od alg. Takrat so nam pravili, da so krive naše odplake, v katerih je kajpak tudi (navaden) pralni prašek. Za požare pa nam nihče ni pojasnil, kaj je bil razlog. Tako da sem se z razlago o globalnem segrevanju kar sprijaznil. Saj veste, ko Kitajska odpre kakšno novo termoelektrarno, Evropska komisija zaradi občutka krivde takoj poveča ekološki davek. Sicer pa, moja najljubša odvetnica (in zadnje čase predsedniška kandidatka) v motoristični opravi Nataša P. M., ljubiteljica ruske dače (ja, dače, ne avtomobila znamke Dacia!) je menda zagnala vik in krik, ker ni ugotovila, da se je v njenem elektronskem koledarju žička zacvikala in je sedaj zanjo vsak dan v letu osmi marec. In seveda, ne more biti normalno, da so osmega marca temperature zraka celo 39 stopinj.
Nič čudnega, da vsa tehnologija zaradi vročine crkava in da sta celo ministrica Emilija in vodja vladnih komunikacij Dragan vsega sita, tako da na twitterju uvajata množične blokade. Kajti v tej pasjih dneh obramba pred vsiljivimi janšisti na twitterju ni enostavna in včasih pač enostavno ne gre drugače kot da te dripce enostavno blokiraš. Saj so vendarle totalno nekulturni, izrojeni in sprevrženi, namesto da bi se zgledovali po vrhunskih slovenskih intelektualcih, kot sta na primer Alem Maksuti in Anis Ličina. Da ne govorim o naših tehnološko dovršenih izumiteljih, kot sta že omenjeni Marjan Š. ter evroposlanec Matjaž N., ki nima rad, če ga imajo za Nemca, ker je pač vendarle Slovenec. Je pa zagotovo jezen, ker mu je Marjan ukradel pobudo in dal prednost žički pred nitko. Zato me ne preseneča, da se Marjan Š. zadnje čase zelo rad sprehaja iz zgradbe MORS do bližnjih (Zoranovih) Sto-Žic, ker se tam udobno počuti, potem pa gre še v bližnjo poslovalnico AMZS popravljat štarterje. Posle na ministrstvu pa tako ali tako rihta moj stari prijatelj Muri oziroma Damir Č., ki še vedno noče upoštevati mojega nasveta, naj mi enkrat že da mir.
Špricerjev Pepi