Konec oktobra je bil ameriški praznik »noč čarovnic«. Seveda smo ga slavili tudi pri nas, kajti vsaka ameriška neumnost se prek medijev zaseje tudi pri nas.
No, ne vem, kako je treba praznovati noč čarovnic (treba je menda rezati buče pa še strašiti), ampak pri srcu mi je ostala le ena ameriška pogruntavščina, to pa je džez. Pa se z džezom danes Američani redko hvalijo. Najbrž zato, ker so si ga izmislili črnci, kot so bili Louis Armstrong, Duke Ellington in Ella Fitzgerald, ki so meni najbolj všeč. In najbrž zato so ga v minulem stoletju zamenjali z rokom, popom in podobnimi novitetami. A vseeno so vsaj verbalno hoteli obdržati džez in so zato izumili Elvisa Presleyja, za katerega so trdili, da ima črnski glas, je pa belec.
A vrnimo se k čarovnicam. Prav čarovnice bi morali Slovenci izjemno spoštovati, ker je naši čarovnicam skozi stoletja uspelo ohraniti slovenske navade, od poznavanja narave pa do kulture.
Na to misel sem prišel, potem ko mi je oče dejal, da so med prvo svetovno vojno v besniških gozdovih delali carski ujetniki. In ker je bilo takrat hrane malo, so jedli v glavnem jabolka (zato zdaj slovijo besniški carjeviči) in gozdne sadeže. Predvsem gobe. Pa sta neki dan umrla dva ujetnika. In njuni tovariši so preiskovalcem rekli, da sta jedla gobe. »Katere pa?« so vprašali preiskovalci, in ko so jim ujetniki te gobe pokazali, so rekli: »Saj te so strupene.« Ujetniki pa »pri nas niso«.
In ko sem pozneje od naših historikov izvedel, da so Slovenijo naselili ljudje iz Pripjatskih močvirij, sem pomislil, da je tamkajšnja narava od naše bistveno drugačna. In ko so ti naseljenci najbrž z orožjem prišli v naše planine, so pregnali moške, ostale pa so ženske. In te so zanje postale čarovnice, ker so vedele, katera zelišča so užitna, katera strupena in kakšno bo vreme, če danes piha ta ali kak drug veter.
Zato beseda čarovnica pri nas ne sme biti slabšalna, pač pa pohvalna. Sicer pa je v nekdanjih časih za slovenske kmetije veljalo, da ženska podpira tri hišne vogale, mož pa le enega, pa še tega v gostilni.
Žal je danes pri nas vse manj čarovnic. Zato je tudi vse manj žensk, ki podpirajo tri stebre domačije. A vseeno sem prepričan, da je na podeželju še dovolj slovenskih čarovnic, ki znajo iz domačega okolja, brez lidlov, sparov. mercatorjev in podobnih veletrgovin ter digitalizacije skuhati odlično kosilo. Zato častim naše čarovnice.
Še več, mislim, da bi jih moralo biti v parlamentu vsaj toliko, da bi preprečile rušitev vsaj treh stebrov naše domovine.
Bogo Sajovic
