Letošnje poletje smo dobili svobodo, kakršne naši vremenoslovci ne pomnijo. Najbolj so bili osvobojeni vremenski pojavi.
Začelo se je že s predpoletno vročino, pravzaprav z vročinskim valom, ki je potem le naraščal tja do 45 stopinj Celzija. Najbolj vroče je bilo na Primorskem, kjer se je vročina še povečala z gozdnimi požari, tako da se lahko le zahvalimo slovenskim gasilcem, da se ti gozdni požari niso iz Primorske razširili po vsej Sloveniji. Tu gre posebna zahvala prostovoljnim gasilcem, ki so se svobodno odločili, da bodo pomagali svojim poklicnim gasilskim tovarišem. Zahvaliti se moramo tudi našim sosedom Hrvatom in Italijanom, ki so pomagali gasiti požare s svojimi kanaderji, ki jih mi seveda nimamo.
Po prepričanju naših levosučnih poslancev nove opreme in oborožitve itak ne potrebujemo, torej ne potrebujemo ne tankov ne letal. Sploh vojske ne potrebujemo in bati se je, da bi, če ne bi bilo teh požarov, levosučniki ugotovili, da tudi gasilcev ne potrebujemo. No, pred vrati je jesen in vročinski val je vsaj malo popustil. Ampak suša je še vedno tu, saj dežja skorajda ni, razen ko se na posameznih delih Slovenije razbesnijo hude nevihte, ki pa namesto dežja s točo in strelami še bolj poškodujejo naše kmetijstvo. Ampak kaj nas brigajo naši kmetje. Oni so po levosučni logiki le cokle v našem razvoju. Mi bi s pametno politiko lahko vse kmetijske pridelke uvažali iz bratske Rusije. Kmetov torej sploh ne potrebujemo. Zdaj potrebujemo samo pitno vodo, te pa po vsej Sloveniji zmanjkuje, kajti dolgotrajna suša je znižala naše vodotoke. In kako bodo tisti, ki so pred kakšnim letom na referendumu zavrgli načrt, ki bi reguliral dostop do naših vodotokov, zdaj izpolnili svojo zahtevo, da ima vsak Slovenec pravico do zdrave vode?
Ampak pitne vode je vse manj. In vodovarstveniki ugotavljajo, da je to zato, ker Slovenci 60 odstotkov pitne vode porabimo za splakovanje stranišč. To bi se dalo rešiti z dodatno napeljavo odpadne vode v stranišča, kar pa bi bilo drago. Zato bi lahko vlada sprejela zakon, da ljudje svoje iztrebke zavijejo v papir in jih odvržejo na določeno smetišče ali na gnoj, tako kot to počno lastniki psov, ki svoje ljubljenčke vodijo po ulicah. Seveda bi to morala spremljati posebna vladna komisija, če ne kar novo vodno ministrstvo. In kdor se tega ne bi držal, bi mu grozila huda finančna kazen. To bi bila dokončna svoboda za pitno vodo.
Bogo Sajovic
