Tresla se je gora, rodila se je Sapramiš. Prosto po Marku Crnkoviču, nekdanjem uslužbencu Cankarjevega doma. Na Prešerna lahko sedaj kar pozabimo. Ker je preveč omenjal zamorce (Lepa Vida) in »kot naše je krvi dekle«, ga lahko že kmalu razglasijo za fašista in rasista ne glede na to, da se je ena od partizanskih brigad imenovala po njem.
Ampak ker znajo »naši« retuširati zgodovino, ne bo presenečenje, če se bo Prešernova brigada preimenovala v Brigado Svetlane Makarovič. Ne vem, po kom se bodo potem imenovale Prešernove nagrade. Morda po Sorosu? Ali pa po Tini Gaber? Urške z rdečimi čevlji namreč ni bilo opaziti na letošnji proslavi. Še vedno ugibam zakaj. Morda se boji »telebajskov« (ker je Gabrova nosila čuden pas), morda bi po nepotrebnem kradla pozornost Svetlani. Svetlana je prišla po tisto, kar naj bi ji pripadalo, ampak takrat tega ni bila sposobna sprejeti. Tako pravijo. Je bil kriv Rupnik, za katerega nismo vedeli, da je bil tak grešnik? Morda so jo spodbodli tudi tisti, ki so leta 1993 vrnili odlikovanja, pa jih nato spet dobili nazaj?
A če se dobro spomnim, Svetlana leta Gospodovega 2000 ni povedala razloga, zakaj zavrača nagrado (lahko bi vsaj povedala, da jo je pater Rupnik priklenil za radiator, če se sedaj toliko govori o grehih tedanjega Prešernovega nagrajenca), vseeno pa je, ko je takrat odrecitirala svoj del o zavrnitvi, odšla nazaj v prvo vrsto, tedanji predsednik republike Milan K. pa ji je čestital, čeprav ne vem točno za kaj. Morda za zavrnjeno nagrado, morda za izjemno pokojnino, ki jo je vseeno dobila, čeprav je nagrado zavrnila v celoti. Smola pa je bila, ker Zoran J. takrat še ni bil ljubljanski župan. Ker Svetlana pač ni farmacevtka, se ne bi imela česa bati.
Svetlana pa se noče skrivati. Kamera jo je ves čas kazala skupaj z njenima postreščkoma Jašo J. in Borisom A. N. (nečakom legendarnega Frica, heroja Krimske jame), za katerega so kasneje ugotovili, da si ni dobro zapel »šlica« in je nasploh deloval zdolgočaseno. No, dandanes so naši režimski bratje nasploh videti zelo zdolgočaseni, vsaj po vrtanju nosu enega od poslancev bi lahko tako sklepali. Ne vem sicer, kaj jih tako dolgočasi, morda to, da morajo spet hoditi na partijske seje. V času starega dobrega samoupravnega socializma je bilo ljudstvo na boljšem od njih. Oni so se morali udeleževati titoističnih proslav, drugi pa smo se zabavali drugje. Na primer na Anteninih karavanah, in to ravno v času slavnega dneva republike, za zabavo pa je skrbel The Pas Matter’s Band, takrat s čudovitimi interpretacijami pevskih legend, kot je Joe Cocker. In to samo nekaj kilometrov stran od Kumrovca, v hotelski restavraciji v Tuheljskih Toplicah. In to še ni bilo vse: ljudstvo, ki je takrat množično kupovalo zelene stekleničke Adria Cooler in tedaj najnovejši izdelek Kolinske »Top Flips«, se je lahko nekega večera naduhalo hlapov viljamovke, ker je pač eden od nerodnežev vrgel steklenico te žlahtne pijače, ki je bila dovoljena samo rdečim bogovom, na (ogrevana) tla. In je seveda začelo vse skupaj hlapeti. Za nameček pa je v rubriki »Pokaži, kaj znaš« po bobnih nabijal neki osnovnošolski mulec, ki je danes razredni sovražnik in celo piše za Demokracijo. Ubogi enonogi maršal! Če je moral take gledati in poslušati malo stran od Kumrovca, se je res obračal v grobu kot vrtavka.
Mene sicer Svetlana (ali Temnana, ker je zelo rada oblečena v temno) ne more pohujšati. Čeprav je celo nekega novinarja fizično napadla kar sredi ceste, da bi poravnala račune izpred devetih let. In čeprav ves čas nosi Heinekenovo (sm)rdečo zvezdo. Ali je ta pivska multinacionalka res njen sponzor, ne vem, vem pa, da smo Slovenc(eljn)i za Svetlano nerešljiva uganka, tako kot seveda ona za nas. Pred kakima dvema letoma je meni zelo ljub portal Mravljišče poročal o incidentu, kako je po ljubljanskem Trnovem smrdelo in so gasilci ugotovili, da je tega kriv Svetlanin m(M)aček, ki je sedel na štedilniku in si pekel jajca. A sedaj je lastnici tega mačkona vse odpuščeno: lahko se še tako razglaša za Luciferko (in ji pri tem pomaga Matej Š., najpametnejši med vsemi 571 novinarji), zdaj hoče v nebesa. In jih je – zunaj scenarija sicer – tudi dosegla. Čestitamo!
Špricerjev Pepi
