Če ste kdaj v življenju pili metin čaj, potem ste že gotovo slišali tudi za Metino listo. Ki se je pred davnimi leti opisala kot okolju prijazna spletna postaja za osebe širokih pogledov in aktivnega duha. Torej, kdor se je doslej oglasil na tej spletni strani, je zagotovo imel pečat človeka, ki ga je treba občudovati. In ki zna pomirjati na podoben način kot metin čaj.
Ampak, pravijo tudi takole: »Na tem prostoru izpostavljamo ljudi, ideje in projekte, ki predstavljajo motor sprememb v našem času in okolju.« Hm, ljubko. Zanimiv opis. Sprememb že, ampak kakšnih? Verjetno ne čisto vsakih, kajne? Saj veste, v 90-ih letih se je tedanja Državna založba Slovenije, ki smo jo bolj poznali pod kraticami DZS, začela predstavljati s sloganom Drzni znanilci sprememb. No, to se je zgodilo že po tistem, ko so se tiste prave spremembe, za marsikoga neprijetne, že zgodile. In je bilo potrebno uvajati spremembe v obratno smer: agresorsko armado, ki se je umaknila, poklicati nazaj, njene zaslužne nagraditi, nove vojake pa rekrutirati. Ampak seveda na drugačen, spremenjen način. In ja, uvesti spremembe tudi na področju družine, spola in odločanja o življenju drugega. In teh drznih znanilcev je bilo kar nekaj.
Tudi na nacionalnem radiu smo jih imeli. Posebej na drugem programu, ki še danes zastopa vrednote moderne, urbane in napredne Slovenije. No, saj te vrednote zastopa celoten nacionalen radio, ampak eden od treh programov pač malo bolj izstopa. Zato nas je znal dobro futrati z oddajami, nekaterih na žalost ni več ali pa so dobile novo obliko. Spomnimo se samo legendarne oddaje Moped Show, ki se je končala, potem ko je glavnemu akterju oddaje moped pobegnil iz rok, ker se ni pravočasno usedel nanj. Ne vem sicer, ali je že tedaj propagiral veganski način prehranjevanja – denimo sir iz sojinega mleka, ki se mu krajše reče tudi tofu.
Imam pa v mislih še eno oddajo, ki jo tudi tovarišica gospa predsednica N. P. M. zelo pogreša. Imela je namreč naziv, ki se je lepo rimal. StergoErgo. Priznam, moral sem malo preveriti pomen teh besed. Ob tisti drugi se spomnim na znano misel, ki jo je zapisal Descartes: »Cogito, ergo sum!« Po slovensko: »Mislim, torej sem.« Kaj pa »stergo«? Menda v grščini pomeni ljubiti (v smislu ljubezni staršev do otrok), biti zaščitniški, ali nekaj podobnega. Ampak tisti »ergo« v grščini pomeni nekaj, kar je v zvezi z delom. Lahko bi se reklo, da ime združuje naklonjenost in delo. Ne vem, kdo si je to posrečeno ime spomnil, slutim pa, da je to nekdo, ki je že po priimku pravcati možganski trust. Namreč, Miriam, ki je morala oddajo kasneje pustiti, ker je kariero nadaljevala v državni upravi, je dandanes svetovalka tovarišice, pardon, gospe predsednice. Njeno delo pa nadaljuje znani »Močvirnik«, ki ves dan sedi v močvirju in razmišlja. Da ne pozabim: Miriam je tudi soustanoviteljica v uvodu omenjene Metine liste.
Mejnik pritlehnosti/majhnosti urednic @rtvslo je bil prenos prisege PR RS @nmusar, ki so ga pospremile z zlohotnimi zapisi, da je PR obtožena. Šlo je za šentflorjansko diskreditacijo prve predsednice. Drug pošasten padec meril na TV pa je večerni gost @JozeMozina 👉🏼 @ales_primc
— Miriam Možgan (@MtM68) March 26, 2023
Vse lepo in prav – pustimo jim veselje. Pa čeprav na naš, davkoplačevalski račun. »Delu čast in oblast,« so nekdaj govorili. In nato proizvajali celo vrsto satiričnih oddaj, ki so neusmiljeno sesuvale (ali pa sezuvale) nekdanje in sedanje razredne sovražnike. Če pa so slednji poskušali kaj podobnega, je bil to seveda sovražni govor. Tista vrsta govora, s katero se sedaj ukvarja nekakšen vladni strateški svet pod vodstvom Kovačeve Nike. In v ta nabor sodi tudi spletna stran, ki jo pravkar berete, vključno z avtorjem tega zapisa. Ja, ni nam lahko plavati proti toku, ampak moji predniki so večkrat rekli, da s tokom plavajo samo crknjene ribe.
Ne bi sicer rad naglas ugibal, koga imam v mislih z mrtvimi ribami, ki povrh tega, da so mrtve, tudi precej neprijetno zaudarjajo (in seveda, riba smrdi pri glavi). Je pa res, da je v naši državi precej takih modelov, ki si v svoji glavi predstavljajo, da plavajo proti toku in pri tem skoraj izpustijo dušo od napora, čeprav v resnici plavajo s tokom. Potem pa se jezijo na tiste, ki plavajo v napačno smer. Tako kot Mujo, ki je med vožnjo na avtocesti po radiu poslušal obvestilo, naj bodo vsi vozniki na avtocesti skrajno previdni, ker neki norec divja v napačno smer. In njegova reakcija? »Pa kaki jedan, ovdje ih je puno!«
Morda pa so večja težava tisti nekdanji novinarji in uredniki, ki so vmes postali državni funkcionarji, ampak imajo še vedno v glavi mišljenje, da morajo nadaljevati z urejanjem, takšnim in drugačnim. No, ali pa čutijo, da morajo nadaljevati delo svojih prednikov, idejnih ali krvnih. Tako kot na primer Božo Kovač in Jak Koprivc, ki imata res ponosno nasledstvo. Pa tudi na prej omenjeno legendarno avtorico satirične radijske oddaje ne smemo pozabiti. Nedavno jo je zmotilo, da je bil na nacionalno televizijo povabljen kdo drug kot razvpiti homofob Aleš Primc. In to v, pomislite, v najbolj gledan termin v nedeljo zvečer. Groza in strah. Morda pa so napako naredili kar pripravljalci novega zakona o RTV – menda je to Pravna mreža za varstvo demokracije – ki je pozabila v zakon vnesti določno, da mora vse oddaje, kjer nastopajo kakšni gostje, najprej avtorizirati urad predsednika/predsednice republike. Če bodo slučajno sprejete ustavne spremembe, po katerih bo lahko kar isti urad samostojno postavljal sodnike, se spodobi, da urad tudi ureja vsebine na javni RTV. Saj je tovarišica, pardon, gospa predsednica vendarle nekdanja novinarka, svoj čas je bila informacijska pooblaščenka. In lahko tudi pooblasti tudi katerega od svojih svetovalcev, da uredi zadeve. Poznamo to, smo že vajeni, da so nekdaj takšne posle izvajali posebej usposobljeni kadri na »cekaju«. To so bili časi, ko ni bilo težav otrok podit spat še pred rednimi večernimi poročili, saj smo jih dovolj prestrašili s tem, da bo sedaj na vrsti »saveza komunista«. In so bežali v posteljo, kolikor so jih noge nesle.
A kaj hočemo, v naši državi se sicer veliko sklicujemo na ločitev Cerkve od države (pa to v ustavi sploh ni zapisano), nihče pa se ne sklicuje na ločitev tituhov od države. Saj vemo, da pri njih pravzaprav ni nobene meje med državo, politiko, družbo, kulturo in religijo. Podobno kot pri islamu. Če ne verjamete, preberite kakšne stare članke v sarajevski reviji Novi horizonti. Šukri Ramić že ve.
Moja zahteva, ki jo naslavljam na predsednico NPM: zahtevam ustavno ločitev tituhov od države. Tudi tituhi so verska skupnost, v kabinetu jih imate polno! Imajo res veliko širino duha, to pa moram priznati. Skuhajte jim metin čaj. Jim bo koristilo, da si malo ohladijo prevrete možgane.
Špricerjev Pepi