foto: arhiv Mravljišča

Slovenci se sprašujejo, kako to, da na vsakih novih volitvah vselej zmagajo novi obrazi.

Vzemimo Golobovo skupnost »Svoboda«, ki je bila ustanovljena le nekaj tednov pred volitvami, pa ne kot stranka,  ampak kot gibanje. In to tako, da celo zmagoviti mandatar očitno ni poznal vseh svojih izvoljenih poslancev in je zato takoj po volitvah napovedal, da bo odredil nekakšne nadzornike, ki bodo skrbeli, da bodo ti »svobodnjaki« pravilno, po golobje torej glasovali v parlamentu. No, te svoje parlamentarne garde ni nikoli več omenjal, ko se je očitno globoko politično izobrazil, da neznanih poslancev ni treba nadzirati z gardo, ampak z denarjem.

In denar omogoča, da vedno znova na volitvah zmagajo novi obrazi. A da ne boste mislili, da gre za nekakšno nezakonito podkupovanje, kar bi bil prav gotovo vsaj sovražni govor. Gre za zakonito delitev denarja prek ustreznih državnih oziroma javnih služb, kar se lepše sliši. In na to se globokodržavni avtorji novih obrazov odlično spoznajo. Sicer pa to ve tudi Janša, ko je pred skoraj tremi leti takratni novi obraz Marjan Šarec kot predsednik vlade odstopil. Zlobneži so rekli, da je vrgel puško v koruzo, ampak Šarec je hotel skromno vladno koalicijo okrepiti z novimi volitvami. A je pozabil, da bi z novimi volitvami lahko velik del poslancev ne prišel več v parlament in bi tako izgubil prijetno poslansko plačo. In tako so poslanci Stranke modernega centra in DeSUS takoj prestopili v Janševo koalicijo in tako za dobri dve leti obdržali svoje parlamentarne plače.

Sedanja Golobova vlada, ki ima kup težav – od podražitve energentov, hrane, inflacije in zdravstva –, pa ne bo vrgla puške v koruzo, ampak si bo zagotovila še več dobro plačanih privržencev z ustanavljanjem novih ministrstev. Govori se, naj bi bili dve ali celo več. In vsako ministrstvo zaposli še kup birokratov, katerih edina naloga je, da prelagajo kupe papirjev in seveda na vsakih volitvah podprejo tisto vlado, ki jim je omogočila prijetno in dobro plačano službo. In ker je v naši Sloveniji takšnih uslužbencev, pravzaprav birokratov, že okrog 150 tisoč, je povsem logično, da ta množica vselej pomaga izvoliti kakšen nov obraz, ki ga iznajdejo strici iz globoke države. Zato bi se morali pri nas spomniti, da je v stari (torej predkomunistični) Jugoslaviji veljal zakon, da državni uslužbenci ne smejo voliti. In če bi tudi mi vpeljali tak zakon, bi se znebili novih obrazov, še bolj pa odvečne birokracije, ki nam ne krade samo volitev, ampak si izmišlja nove in nove papirnate zahteve.

Bogo Sajovic