Ne slepite se s tem, da Ceca ni slovenska pevka. Ker je. Po novem. (foto: Darko Petrović / Wikipedia)

Oni dan sem iz daljne Nove Zelandije dobil presenetljivo vest: odstopila je tamkajšnja premierka. Je rekla, da ne more več. Torej je, tako kot naš Marjan, vrgla puško v koruzo. Ali imajo v tej otoški državi kaj koruznih polj, sicer ne vem. Jo pa globoko razumem, tako kot razumem Marjana, ki je kljub metu puške v koruze sedaj obrambni minister.

Ampak ko smo že pri naši slavni dami iz daljne Oceanije, se kar malo čudim, da je resignirala. Vsi naši mainstream mediji namreč pišejo o tem, kako je bila priljubljena in kako jo je zaradi njenega načina spopadanja z epidemijo covid19 občudoval ves svet. No ja, zdaj pa res ne vem, kaj točno so občudovali: ali njeno zagnanost, ko je po zgolj eni okužbi takoj ustavila vso javno življenje, ali to, da je lani kar naenkrat odpravila vse omejitve. Pri mojih socialističnih prijateljih res nikoli veš, pri čem si. Tako kot na primer pri Kitajcih, ki ti vedno postrežejo s prvovrstno hrano, tako da ne veš, ali ti kuha Čing Čang ali Čung Fu, še manj pa, da imajo v svoji kuhinji pravo svinjarijo, zaradi česar se marsikdo čudi, kako jim uspe skuhati kaj dobrega. Ko že omenjam njihovo kulinariko, močno obžalujem, da Adam in Eva nista bila Kitajca, ker bi tisto kačo pohrustala za malico, še preden bi sploh odprla svoj gobček in ju zapeljala v greh.

Torej: sezona metanja pušk v koruzo je torej spet odprta. Tudi v najstarejšem slovenskem mestu, ki se lahko pohvali s križem sv. Jurija in ima svoj izvor še iz časa Rimljanov. Ker pa Rimljani še niso poznali pušk, verjetno niti ne bi vedeli, kaj bi z njimi počeli, če bi jih dobili v roke. In verjamem, da bi jih odvrgli. Zato čisto razumem Ptujčane, da so se naveličali samostojne Slovenije in so že minula leta, ko so organizirali tradicionalno kurentovanje, še nekako vzdrževali nekdaj cenjeno bratstvo in enotnost tako, da so med domače glasbene izvajalce, ki so tam nastopali, pomešali še kakšne iz naše južne sosede. Kot so denimo – po podatkih iz leta 2019 – Severina, Jole, Vigor, Mile Kitič, Mišo Kovač, Ivana Kovač, Jasmin Stavros, Lidija Bačić… In če takole malo seštejemo, lahko ugotovimo, da so naš etnološki dogodek glasbeno bolj krojili naši južni sosedje kakor pa slovenski izvajalci. Če boste vprašali organizatorje, bodo rekli, da so vabili same domače glasbenike. Kar poglejte v časopise pred letom 1991, kaj je bilo na domačih glasbenih lestvicah: tam so bili izvajalci iz celotne Jugoslavije, ne samo Slovenije. Torej, pogojno bi lahko rekli, da je Severina naša domačinka in že (skoraj) slovenska pevka. To pa tudi pomeni, da nam Hrvatje ne smejo zameriti, če bomo kdaj zavriskali, da Slovenija sega vse tja do Dubrovnika in Vukovarja. Zdaj pa sploh, odkar ni več kontrol na mejah in imamo oboji isto valuto. Migranti žal tega ne vedo in še vedno uhajajo čez mejo mimo mejnih prehodov, čez težko prehodne gozdove. Naj jim že nekdo sporoči, da jih na mejnih prehodih nihče ne bo preiskoval!

Ptujske organizatorje občudujem. Dolgo so se matrali, da so od domačih glasbenikov vabili samo tiste s Hrvaške, ne pa tudi iz ostalih delov Jugoslavije. Mogoče se je glavna prelomnica zgodila konec decembra minulega leta, ko je mestna občina Ptuj organizirala žalno sejo ob smrti njihovega častnega občana Janeza Zemljariča. Malce čudno, kajti Janez je bil rojen v Bukovcih v sedanji občini Markovci, slednja je derivat stare občine Ptuj. Po tej logiki bi moral biti Zemljaričev Janez kvečjemu častni občan Markovcev in ne Ptuja. Ampak naj jim bo, če že tako radi prisegajo na kontinuiteto. Čudno pa je, da je Golobova vlada ob tem Janezu namenila pogreb z vojaškimi častmi, pri čemer je sodelovala Slovenska vojska, ne pa na primer Teritorialna obramba SR Slovenije. Čudno, ne? Morda je bila ta žalna seja res prelomna in so Ptujčani na lepem ugotovili, da še vedno živimo v Jugoslaviji. Zakaj bi torej ostale jugoslovanske glasbene izvajalce diskriminirali na račun Hrvatov? In so lepo povabili Ceco Ražnatović, vdovo narodnega heroja Željka Ražnatovića-Arkana, ki je v času razpadanja nerazpadle skupne države opravljal humanitarno poslanstvo, tako kot že prej pod Stanetom Dolancem. Pa kaj potem, če Ceca poje srbski narodni turbofolk? Saj ni nič drugačen od slovenskega, mar n(j)e?

In kaj nas čaka na kurentovanje naslednje leto? Morda pride na obisk sam Vladimir Putin, ki bo tam zaplesal kazačok. Če pod Golobom že tako radi plešemo…

Špricerjev Pepi