Nekateri starši (v glavnem očetje) osnovnošolcev glasno protestirajo. ker naša grda vlada zahteva, da osnovnošolci pri pouku nosijo maske oziroma da se testirajo. Po njihovo je to protizakonito, ker tem netestiranim otrokom, ali če so brez mask, kratijo ustavne pravice do šolanja v šoli in jim pridobivanje znanja dovoljujejo le doma, pouk na daljavo torej.
No, zdaj pa si predstavljajte, da neki napredni roditelj svojega otroka pošlje v šolo brez obleke, nagega. Prepričan sem, da učitelji temu otoku sploh ne bi dovolili vstopa v šolo in bi ga nagnali domov. To se nam zdi povsem normalno, čeprav pri nas v nobenem zakonu (vsaj kolikor se jaz na naše pravo spoznam) ne piše, da morajo otroci hoditi v šolo oblečeni.
In če bi se omenjeni napredni roditelj pritožil na sodišče, bi to takoj (ne pa v nekaj mesecih) odločilo v prid učiteljem, ne pa v prid temu naprednemu roditelju. Saj je treba skrbeti za zdravje, kajti otok brez oblačila bi se v nekaj dneh zlasti v zimskem času prehladil.
Ampak zakaj naši napredni protestniki ne upoštevajo tudi možnosti, da se otrok, ki ni zaščiten z masko, prav tako lahko en-dva-tri okuži s kitajskim virusom. Pa to varuhov pravice, še zlasti pa ne javnih televizijcev prav nič ne moti, ko podpirajo ne nošenje zaščitnih mask.
Seveda pa bi proti nagim učencem v šoli zagotovo protestirali pripadniki najbolj naprednih usmeritev, privrženci LGTB. Po njihovem bi namreč nagi otroci v šoli strahovito omejevali najnovejši pouk, kako šolarjem in šolarkam dopovedati, da lahko mimogrede spremenijo spol. Res bi bilo zelo težko dopovedati nagemu fantiču, da je deklica, ali nagi deklici, da je fant. Zato je torej ideja, da bi otroci nagi hodili v šolo, nedopustna , pa ne le zaradi zdravstvenih, ampak tudi naprednih socioloških principov.
A naj vam povem, da smo, ko sem še sam hodil v osnovno šolo, to pa je bili pred kakimi 73 leti, imeli podoben problem. Nekaj, če ne kar večina, nas je bilo bosih. Bosi smo bili zato, ker smo igrali nogomet, kopačk, s katerimi bi si lomili noge, pač nismo imeli. Zato se tudi nismo valjali po igrišču, ker je danes nogometna značilnost. A to je trajalo, dokler neka naša profesorica, ki je nogomet ni zanimal, ni pri pouku opazila bosonožcev. Zagrozila nam je, da bo ostra pri izpraševanju. In tako smo poslej hodili k pouku obuti. A čeprav smo bili v demokratičnem socialističnem sistemu, profesorica ni bila kaznovana, res pa tudi noben od naših očetov zaradi tega ni protestiral pred šolo.
Bogo Sajovic
