Nekaj kratkih in sladkih ta teden:
-Ljubljanski poklicni gasilci so se prav na debeli četrtek odpravili na protest pred zgradbo državnega zbora in nato še pred zgradbo vlade. Ali jih je predsednik vlade Robert Golob sprejel s krofi, ni znano, znano pa je, da jih je pozdravila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič s svojimi legendarnimi gasilsko rdečimi čevlji. S katerim menda lahko obvlada vsakega še tako agresivnega šentflorjanskega rdečega petelina.
Tako kot je že vajena, je tudi ona v slogu princese Diane prisrčno pomahala protestnikom v gasilskih uniformah, ki so po njeno prišli na shod v podporo sedanji vladi. Incidenta ni bilo, so pa bližnji sosedje državnega zbora kmalu po odhodu gasilcev slišali v tej zgradbi silovit prepir.
In kaj so ugotovili? Da se je predsednica državnega zbora spet hudo sprla… s pametjo. Butalci ob tem nazdravljajo, proslavljajo in upajo, da bo v tem sporu zmagala. Tako kot oni to vedno znajo.
-V tem tednu se je v prostorih skupščine SR Slovenije, pardon Državnega zbora Republike Slovenije mudila tudi delegacija Zveze združenj borcev NOB. Pardon, borcev za vrednote NOB, saj tistih pravih ni več med živimi. Po poročanju medijev je predsednik te zveze Marijan Križman, sicer nekdanji poslanec SD, izrazil veliko ogorčenje, ker je NOB premalo navzoča v šolskih programih, kar je potrebno nujno popraviti.
Je pa Gibanje Svoboda že ugodilo njegovim zahtevam, pripravlja namreč zakon, ki bo prepovedoval nošenje totalitarnih simbolov. No, skoraj vseh, tisti komunistični, kot ga recimo nosi Svetlana Makarovič, bodo dovoljeni, kajti v resnici gre za reklamo za pivo Heineken. Prepovedano bo poveličevanje nacizma in fašizma, pa tudi kolaboracije, karkoli že to pomeni. Teoretično to lahko pomeni, da vas v primeru, če se svobodno odločite za povzdigovanje kolaboracije partizanov z Italijani v primeru Grčaric in Turjaka, člani zveze borcev dajo čez koleno in krepko naklestijo.
Živimo namreč v svobodi, zato moramo paziti, kaj govorimo in kaj delamo. Ker so časi takšni, da prevladuje kolobocija…
-Zaradi možnosti, da bi ustavno sodišče morda zadržalo izvajanje novega zakona o RTV, je vlada Republike Slovenije na hitro poklicala nekaj prič, ki naj bi spodbijale morebitne ugovore proti novemu zakonu. Seveda iz vrst tistih, ki jih je »jebeno več«.
O tem, kako se bodo omenjeni izbranci, med katerimi je tudi Igor E. Bergant, pripravili na to pričanje, ni znano, jim pa lahko predlagamo prostor za to, namreč zanimiv lokal v Celju, prav ob zgradbi sodišča. Lokal se imenuje Pri lažnivi priči.
-Inštitut 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač, je začel s kampanjo »Samo ljubezen«. Glede na to, da je evrosongovsko skladbo z istim naslovom izvajala skupina Sestre, kjer so glavno vlogo odigrali moški v ženskih oblačilih in so jih nekateri krstili za Sestrake, Niki Kovač predlagamo, da se proglasi za – bratinjo. Kar je v skladu s sodobnimi modnimi trendi na področju teorije spola.
Ampak, šment, tudi bratstvo in enotnost nista več to, kar sta bila. Solidarnost pa ostaja ista. Ob debelem četrtku so zato mnoge nevladne organizacije Niki Kovač izrekle svojo podporo, ker je bil pač dan primeren za to – debeli četrtek je samo eden na leto, čeprav so njihove denarnice so debele ves čas.
-V vrstah vladne koalicije se vse bolj govori o podpori bodočemu zakonu, ki naj bi tudi pri nas legaliziral evtanazijo.
A v primeru, če bo zakon sprejet, se bo tudi na račun samoevtanaziranih prejemnikov privilegiranih pokojnin pokojninska luknja krepko zmanjšala, in bo premier Golob lahko lažje ustregel zahtevam iniciative Glas upokojencev. (Če seveda verjamete v to.)
-V tem tednu sta nenadoma izginila dva muzeja. Iz registra seveda. Izginil je ne samo Muzej slovenske osamosvojitve, ampak tudi Muzej novejše zgodovine Slovenije. Kam sta se oba muzeja izgubila, ne vemo, sumimo pa, da ju je ministrica za kulturo Asta Vrečko odpeljala na Tivolsko 44 v Ljubljani in ju priklenila za radiator.
-Vse več meščanov Ljubljane in tudi Slovencev drugod po državi je ogorčenih nad predsednikom Skupščine občine mesta Ljubljana, pardon, ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki nagrajuje sporno direktorico Zdravstvenega doma Ljubljana, čeprav iz omenjenega zavoda zdravniki množično odhajajo. A za ljubljanskega župana je direktorica tako rekoč vredna čistega zlata.
Glede na znane Kosovelove verze »gnoj je zlato in zlato je gnoj« verjamemo, da se ljubljanski župan spozna na oboje, na zlato in na gnoj. Ob dejstvu, da bo pitna voda v naši prestolnici pomešana z greznico, očitno računa, da bodo Ljubljančani v resnici pili vodo z dodatki zlata – torej zdravnikov v javnih zdravstvenih ustanovah v Ljubljani niti ne potrebujemo.
-In če smo začeli z debelim četrtkom, tudi končajmo z njim. Na ta dan je slastne krofe državljankam in državljanom ponudila novoocvrta, pardon, novopečena ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Ki očitno ne obvlada samo šivanja, ampak tudi cvrtja. Verjetno je upoštevala legendarni nasvet svojega vladnega sotrudnika, nekoč pa njenega šefa Marjana Šarca, da mora biti pri cvrtju krofov kuhinja zaprta.
Koliko krofov so tako ocvrli na zadnjih dveh klavzurah koalicije na Brdu pri Kranju, lahko samo ugibamo, a Golobova vlada očitno računa, da se da ljudstvo nahraniti tudi tako, da jim krofe ponudiš samo preko fotografij in televizijskih posnetkov. Kajti naš predsednik vlade pač ni Jezus, ki bi množil kruh. Kar je dovoljeno Bogu, ni dovoljeno golobom. In če ljudje nimajo za kruh, naj pa krofe jedo. Pika, amen.
Rubriko pripravil: Jože Mravljinčar
