Mravljišče je že razkrilo, kako je bilo z zadnjimi dnevi Tita, zdaj pa se nam je javil Mirko Z., ki trdi, da ima stenogram njegove oporoke, ki jo je narekoval eni svojih zadnjih ljubic Darijani (takrat še niso poznali viagre, tako da se je bolj redko ljubimkal) na Silvestrovo 1979. Tudi Mirko se je pozneje zapletel z Darijano in ta mu je izročila stenogram.
Naš vir trdi, da se to, kar naj bi bila oporoka, mestoma bere kot prerokba, mestoma pa kot navodila in njegove zadnje misli. Uredništvu Mravljišča je zapis dal samo na vpogled (ekskluzivno namerava izdati knjigo), tako da smo si lahko prepisali samo nekatere dele. Titove besede, če so res njegove (Mirko pravi, da je dala Darijana pred njim roko v ogenj, češ da je zapisano čista resnica; Darijani so morali kasneje zaradi opeklin odrezati roko pod komolcem), so precej zmedene in neartikulirane. Potrebno bo precej časa, da se jih razume in poveže v celoto.
»Mrtvi bodo povzročili, da bodo drugi zaspali.«
»V Sloveniji se bo za mojo naslednico razglašala čarovnica Fata.« (Mirko trdi, da je ime sestavljeno iz prvih zlogov priimka in imena osebe iz sedanjosti)
»Po prvih velikih težavah pride še večja težava.«
»Da je bil slon kdaj v trgovini s porcelanom, je laž.«
»Plišaste igrače zapuščam Nemcu, ki se bo rodil prihodnje leto. Ali bo res Nemec ali bo imel samo tak priimek, v svojih videnjih nisem mogel razločiti. Ampak, v glavnem, bo iz Primorske.«
»Barabe so mi odrezale nogo.«
»Vojska prihodnosti bodo plačani prostovoljci.«
»Malemu plavemu, ki sem ga srečal v Ljubljani, zapuščam samo svoje misli.«
»Ko bosta dve stoenki padli v morje, bo nastal VAL 202.«
»Imperialisti so z zvijačo prišli do mojega patenta za Berbie.«
»Komedijant bo trdil, da je imel samo šest popravcev, v resnici jih bo imel enajst.«
»Ko boste enkrat vrgli puško v koruzo, je ne boste več našli.«
»Ko bom umrl, ne bom več živ.«
»Rad sem imel svetlolaske. Ob njih sem se počutil pameten.«
»Poskrbite, da bo v učbenikih pisalo, da sem jaz odkril, da se Zemlja vrti.«
»Živel bo nekdo, ki bo trdil, da je skočil v prazen bazen. Ha,ha, ha, naj kar skače. Bučman.«
»V okrogli sobi se nikoli nisem skril v kot.«
»Dolanc mi je ukradel loterijsko srečko.«
»Zamenjajte mi nogavice, hudiča!«
»Na mojem pogrebu mi zavrtite ´Haj Lili, haj Lo´.«
»Kradel sem revežem, da bi dal našim.«
»Po smrti mi zgradite mavzolej in vanj dajte vse moje premoženje. Prasci, ne, ne boste uživali v tem, kar sem nagrabil.«
»Borisu se bodo sredi Ljubljane klanjali, mene bodo vrgli v neko zakotno mesto.«
»Posneli bodo Matrico 4.«
»Po moji smrti izdajte najmanjšo in najtanjšo knjigo na svetu: Titova dobra dela.«
»Moj dom okrasite z rožami, ki ne bodo prave rože, ampak naj se ljudje sprašujejo, ali so prave rože ali ne.«
»V resnici sem ženska, lezbijka, kmetica iz Kumrovca.«
»Kako je to sploh mogoče. Sem Tito, pa umiram.«
»Copate, v katerih sem bežal pred Jovanko, podarjam ZZB NOB.«
»Nikoli ne verjemite tistim, ki lažejo.«
»Nek Miha bo slaba kopija mojega prijatelja Che Guevare.«
»Elvis ni umrl. Malo prej sem z njim govoril..«
»Poskrbite, da noben komunist ne bo dočakal starosti, kot sem jo jaz.« (No, to se ni uresničilo, razni, kot denimo Riči Zemlja, še vedno poskakujejo naokrog.)
»Če boste zaspali, ne boste budni.«
»Taylor mi na Brionih ni dala, Burton pa je.«
»Ko bo mali plavi igral nogomet, ga bo trava žgečkala po prašnikih. He, he, he.«
»Škoda, da ne bom doživel Weinsteinovih zabav. Povabil ga bi na Brione.«
»Neka Violeta bo na trajektu kazala umazane hlačke.«
»Nikoli ne izdajte komunizma, razen takrat, ko ga morate.«
»Veste, kaj me bo najbolj prizadelo? Moja lastna smrt.«
»Pustite, da vstopijo, izstopiti jim nikoli ne dovolite.«
Janez Spominčnik