Potem, ko je dr. Robert Golob napovedal svoje angažiranje, so nekateri mediji začeli o tem spraševati tudi slovenske škofe in nekatere vidne duhovnike, zlasti tiste, ki sicer komentirajo politiko. Za zdaj razen izjav patra Branka Cestnika v oddaji na Radiu Ognjišče ni bilo slišati komentarjev na račun novega »mesije«.
No, nam pa je vendarle uspelo pridobiti mnenje doktorja teologije, ki za zdaj še noče biti imenovan. Vprašali smo ga, ali je nastop Goloba dobro znamenje za Slovenijo in ali lahko v priimku Golob lahko vidimo kakšno simboliko – ker je bil tudi Marjan Šarec svoj čas bralec Božje besede v župniji Šmarca.
Odgovor je bil presenetljiv: »Po eni strani lahko pritrdim, da je morda na delu Sveti Duh, saj je bil slednji velikokrat upodobljen kot golob, kar se nanaša na dogodek Jezusovega krsta. V Svetem pismu namreč beremo, da je Sveti Duh je prišel nad Jezusa v telesni podobi kakor golob. Vendar nisem čisto prepričan, če to lahko povežem z nastopom ‘Taubija’. V Svetem pismu namreč lahko tudi preberemo, kako je Jezus izgnal prodajalce iz templja, pri čemer se je lotil tudi prodajalcev golobov. Njim je celo rekel, naj iz Očetove hiše ne delajo tržnice. Torej lahko rečem, da je naš Taubi dejansko neke vrste tržno blago, ki nam ga sedaj ponujajo.«
Na naše vprašanje, kdo je torej tisti pravi prodajalec golobov in ali bomo imeli dovolj časa, da prepoznamo, če gre tu za prevaro, pa nam je odgovoril: »Verjetno bo to kar Milan Kučan. Če tako rad spušča golobčke že celo življenje, je sedaj že zelo izkušen prodajalec golobov. Doslej nam jih je že kar nekaj prodal. Le da tisti zadnji ni bil golob, ampak konj z belimi lisami. Veste, ta njegova zadnja akcija me zelo spominja na tisto staro zgodbo, ko je župnijska kuharica morala zlesti nekam pod cerkven strop pri koru in se privezati z vrvmi, da je lahko na župnikov ukaz spustila živega goloba, potem ko bi župnik rekel ‘Pridi, Sveti Duh’. Vendar se je tako grdo zapletla, da je obvisela s kiklo navzgor, ko je že spustila goloba. Župnik je moral ukrepati in se je zadrl: ‘Kdor bo gor pogledal, bo oslepel!’ Pri vratih pa je stal nek Cigan, ki si je z roko pokril eno oko, rekel ‘Klinc pa en’ oko’ in pogledal gor.«
In kaj je nauk te zgodbe? »Morda to, da so prodajalci golobov pravzaprav že ves čas razgaljeni, samo dobro se jih moramo ogledati in tudi kaj tvegati. Pa čeprav eno oko. Saj veste, kdor tvega, lahko pridobi. In lahko tudi uniči čar cesarjevih novih oblačil,« je dejal naš sogovornik. »Sicer pa, nočem nikomur delati krivice s tem priimkom, saj imamo tudi med duhovniki nekaj Golobov, pa naj bodo to Lojze, Melhior ali pa Martin.«
Roberto Columba Taubič
