Nekaj takega je (bilo) znano le v resničnih diktaturah, kot so Kuba, Severna Koreja, Jugoslavija, Kitajska, Sovjetska zveza ali Eritreja: Po več povezanih kritikah desnice in manjših ad hoc novinarskih konferencah je zvezda levice Tanja Fajon strogo kaznovana: antikonservativni mediji jo eden za drugim vabijo v oddaje v udarnih terminih.
»To je jasen znak, da v Sloveniji ne smete povedati ničesar več,« pravi strokovnjakinja za človekove pravice: »Takoj, ko si človek drzne nekaj kritičnega izraziti proti desnosredinski vladi in obtožiti desnici naklonjene medije, ga medijski mainstream takoj kaznuje s tem, da v udarnih terminih in najbolj gledanih oddajah v neskončnost ponavlja nekaj, kar je že enkrat povedal.«
Največkrat to občuti prav Tanja Fajon, ki mora trpeti (pre)številne nastope pred kamerami in pogostost pojavljanja v vladi nenaklonjenih medijih, kot sta denimo STA ali Dnevnik.
»To je kultura preklica,« je prepričana strokovnjakinja za človekove pravice: »Takoj, ko odprete usta, tvegate, da boste bolj vidni in da vam bo nenadoma dvoril celoten medijski mainstream. Ni čudno, da nihče več ne pove, kaj v resnici misli.«
Kdaj bo posredovala Amnesty International, je samo vprašanje časa.
Miro Hrušec (vir: der Postillon)