Zahteve, da se ukine prisilno plačevanje RTV Slovenija, so povsem legitimne. Pri tem ne gre samo za denar, ampak tudi za zdravje gledalcev. V posebej najetem stanovanju v Ljubljani so zato strokovnjaki naredili znanstveni eksperiment – kako na človekovo zdravje vpliva 24-urno gledanje programa RTV Slovenija.
Včeraj natanko ob 1. uri zjutraj se je začel tvegan poskus – 24-urno gledanje programa RTV Slovenija. Za 41-letnega Slovenca Mateja so ves čas skrbeli zdravniki in psihologi.
Že začetek je bil stresen – ponovitev Slovenske kronike. Nadaljevanje je bilo bolj lahkotno, da pa Matej ne bi mogel gledati stran ali zapreti oči, so ga privezali na posebno napravo. Medicinska sestra mu je redno kapljala tekočino v oči, da se ne izsušijo.
V primeru, da bi se telo in psiha preveč burno odzvala ter bi bilo ogroženo Matejevo življenje, bi poskus predčasno prekinili. Matej bi moral samo izgovoriti tako imenovano varno besedo.
Eden od njegovih pomočnikov (vsi so imeli posebna zaščitna očala) opisuje, kako hudo je bilo: »Od ekipe za snemanje smo dobili zaščitna očala, da ne bi nenamerno pogledali na televizijski zaslon in bili izpostavljeni programu RTV Slovenije. Matej je seveda sprejemal program na polno. Srhljivka se je začela dopoldne s ponovitvami: Dobro jutro, Poročila, Dobro jutro, Poročila, Dobro jutro, Poročila. Zdelo se mi je, da se bo že vdal. Med reklamami se je lahko malce oddahnil, a najhujše je šele sledilo.
Pri poročilih ob petih je padel v histeričen smeh, aparature so kazale zelo visoke vrednosti. Njegovo telo se je umirilo pri lutkovni nanizanki, a to je bil uvod v srhljivko.
Pomočnik se spominja: »Potem ko je med celotnim Dnevnikom kričal, je pred Tarčo nenadoma postal miren. Zdelo se je, da se je vdal v usodo. Približno ob 20. uri je potem, ko je zagledal Eriko Žnidaršič, začel prositi za usmiljenje. Toda dogovor je bil, da se poskus prekine samo v primeru, da izgovori varno besedo. Ni je izgovoril.«
Matej se je začel nenadzorovano sliniti, njegovo telo je trzalo. Ko je govorila Vesna Vuk Godina, so aparati pokazali, da se je njegov IQ zmanjšal s 120 na 70.
»Matej očitno ni zmogel povedati varne besede. Nismo hoteli, da je še naprej izpostavljen tveganju,« je povedal vodja zdravniške ekipe, psiholog pa: »Začel je mrmrati. Razumeli smo samo ´uf´, ´ah´, ´kako mu je ime´, ´ne me čipirati´, ´rad bi v vesolje´ . Padel je v delirij, jokal je kot otrok, ob 20.40 smo poskus prekinili.«
Mateja so takoj prepeljali v sanatorij. Danes zjutraj smo izvedeli, da so začeli s terapijo, s katero se spet uči govoriti in prepoznavati preproste predmete. Terapija naj bi trajala vsaj šest mesecev, veliko vprašanje pa je, ali se mu bo njegov IQ vrnil na prejšnjo raven.
P. T.
